Govori s sabo tako, kot govoriš s prijatelji

Zakaj smo tako strogi do sebe?

»Čisto za nič sem.« »Zakaj mi nič ne uspe?« »Vsi drugi zmorejo, kaj je narobe z mano?« Mnogi tako govorijo sami s sabo, pogosto večkrat na dan in navadno ne da bi to opazili.

Samokritika se pogosto začne kot poskus, da se držimo na vajetih: če si ne prizanašam, se napaka ne bo ponovila. V praksi pa oster notranji glas ljudi navadno pusti v slabšem počutju in z manj volje za nove poskuse, ne z več. In ker se iste besede tako pogosto ponavljajo, se začnejo zdeti kot dejstva in ne kot navada.

V ostrem notranjem govoru se znova in znova pojavljata dve miselni pasti. Etiketiranje eno dejanje spremeni v to, kdo si: pozabiš na termin, torej si »za nič«. Misli »moram« postavljajo pravila, ki se jih ne bi mogel držati nihče: »Nikoli ne smem narediti napake.«

Od kod prihaja oster glas?

Različno. Pri nekaterih odmeva to, kar so slišali v otroštvu; pri drugih je zrasel iz visokih pričakovanj v šoli ali službi ali iz težkega obdobja, ko se je samokritičnost zdela edini način, da gredo naprej. Pomaga, če veš, od kod prihaja, a tega ti ni treba razvozlati, preden mu začneš odgovarjati drugače. Vaja deluje na misel, kakršna se pojavi danes.

Pomaga tudi, če opaziš, kdaj je glas najglasnejši. Pri mnogih je to po napakah, ob primerjanju z drugimi, ob utrujenosti ali pozno zvečer. To so dobri trenutki, da imaš pravičnejši odgovor pripravljen.

Kaj je tehnika dvojnih meril?

Večina ljudi prijaznejši, pravičnejši glas že ima. Uporablja ga le za druge. Ko ti dobra prijateljica pove, da je pozabila na termin pri frizerju in je čisto za nič, ji verjetno ne pritrdiš. Rečeš ji nekaj takega: »Veliko imaš na glavi. Zgodi se. Pošlji kratko sporočilo in se naroči na nov termin.«

Tehnika dvojnih meril te prosi, da isto merilo uporabiš zase. Zapišeš ostro misel, si predstavljaš, da jo o sebi izreče bližnja oseba, in zapišeš, kaj ji odgovoriš. Nato svoj odgovor prebereš, kot da je namenjen tebi, ker tudi je.

Kako jo naredim, korak za korakom?

1. Ujemi misel v natančnih besedah. »Čisto za nič sem.«
2. Oceni, koliko ji verjameš, od 0 do 100 %.
3. Predstavljaj si, da to o sebi reče bližnja oseba. Zamisli si resničnega človeka.
4. Zapiši, kaj bi slišala od tebe, prijazno in iskreno.
5. Vprašaj se, zakaj merila niso enaka. Zakaj si bližnja oseba sme privoščiti, česar si ti ne smeš?
6. Različico za bližnjo osebo povej sebi in »ti« zamenjaj z »jaz«.
7. Znova oceni obe misli: novo in prvo, kakršna je zdaj.

Vaja Dvojna merila te skozi te korake vodi z enim vprašanjem naenkrat.

Kako je to videti v praksi?

Tu je izmišljen primer:

• Ostra misel: »Pozabila sem na mamin rojstni dan. Sem grozna hči.« Prepričanje: 80 %.
• Kaj bi slišala od mene prijateljica: »Za tabo je težek mesec. Poklicala si takoj, ko si se spomnila, in mama ve, da jo imaš rada.«
• Zakaj razlika? »Mislim, da bi morala biti boljša od tega. Od prijateljice tega nikoli ne bi pričakovala.«
• Različica za prijateljico, zame: »Za mano je težek mesec. Poklicala sem takoj, ko sem se spomnila, in mama ve, da jo imam rada.« Prepričanje: 60 %.
• Ostra misel zdaj: 35 %.

Številke bodo pri vsakem drugačne in ni se jim treba veliko premakniti, da bi bilo vredno. Že majhen premik naredi ostro misel manj samodejno.

Kaj, če se prijazen odgovor zdi lažen?

Na začetku je to pogosto, zlasti če s sabo že leta govoriš ostro. Pomaga nekaj stvari:

• Naj bo manjši in bolj konkreten. »Danes mi je ena stvar spodletela« je lažje verjeti kot »Vse mi gre odlično«.
• Naj bo resničen. Prijaznost ni pretvarjanje. Še vedno lahko rečeš, da si naslednjič želiš narediti bolje.
• Povej ga na glas. Ko različico za bližnjo osebo slišiš, se lahko zdi bolj resnična, kot če jo le prebereš.
• Daj mu čas. To je veščina. Z vajo postane lažje, tako kot vsaka nova navada.

Kako se spomnim prijaznejšega glasu, ko ga potrebujem?

Ostre misli navadno pridejo v trenutkih, ko je za razmislek najmanj časa: po napaki v službi, pred težkim pogovorom, pozno zvečer. Zato pomaga, če pravičnejše besede zapišeš vnaprej.

Kartica za spoprijemanje je kratek zapisek zase za določen trenutek: kdaj je namenjena, česa se želiš spomniti in ena stvar, ki jo lahko narediš. Na primer:

• Kdaj: Ko se mi v službi zgodi napaka.
• Spomni se: »Ena napaka je ena napaka. Sodelavki rečem, da se zgodi vsakomur.«
• Naredi: Popravi, kar se da, nato si vzemi pet minut odmora.

Vaja Kartice za spoprijemanje ti pomaga, da jih napišeš in shraniš.

Ali prijaznost do sebe pomeni, da si vse spregledam?

Ne. Prijatelj, ki je prijazen do tebe, ti še vedno pove resnico. Pravičnejši glas lahko reče »To ni šlo dobro« in »Naslednjič poskusim drugače«, ne da bi dodal »ker sem zguba«. Mnogi ugotovijo, da brez ostrine lažje, ne težje, iskreno pogledajo, kaj je šlo narobe, in nekaj naredijo glede tega.

Kdaj naj se s kom pogovorim?

Če je ostro govorjenje s sabo stalno ali ga spremljajo misli, da bi bilo bolje, če te ne bi bilo, se prosim pogovori s svojim zdravnikom ali s strokovnjakom za duševno zdravje. Če si zdaj v nevarnosti, pokliči lokalno številko za klic v sili.